top of page

The NAMIBIAN Constitution (from a Biblical Perspective)

ETUKULWA 3: 

Epangelo, ekwatelo komesho novakwatelikomesho

 

 

 

¹Omunhu keshe nadulike kovapangeli ava have mupangele. Osheshi kapena nande Epangelo inalidja kuKalunga; Ovapangeli ava velipo ova tulwapo kukalunga. ²onghee hano keshe ou ta anye okudulika kepangelo, ota tu ondubo nomhangela yaKalunga ndele ava tavatu ondubo otava ka Handukilwa. ³Osheshi ovapangeli inava tulwapo va tilife ava hava longo ouwa, ndelenee ovava hava longo owii. Hano ngeenge wahala ukale ito tila epangelo longa ouwa, ndele topandulwa kulo. ⁴osheshi olo omuyakuli waKalunga oku ku popila. Ndele ngeenge tolongo owii kala wa tila osheshi eongamukonda ihave lidjala epwanga osheshi olo omuyakuli waKalunga okuhandukila ava tava longo owii. ⁵Osho hano munokudulika hamolwehandukilo alike ndelenee omolweliudo. ⁶Osho nee hamu fendele. Osheshi ovapangeli ovo ovayakuli vaKalunaga nomolwaashi hava diinine meyakulo lavo. ⁷Yandjeni kwaaveshe eshi mu nokuyandja: efendelo kwaau e nokupewa efendelo, omakungudo ou e noku a pewa nokutila ou e nokutilika, efimano kwaau e nokufimanekwa. ⁸Inamukala noshikolo shomunhu, ndel noshikolo shokuholafana osho ashike, osheshi ou e hole mukwao oye a wanifa omhango (Ovarooma 13:1-8).

 

Oinima iwa ohaiholola elalakano lepangelo. Ngeno kakwali pena apangelo lopuunhu, ngeno otuli monghalo ihena nande oveta yasha osho tashi eta ovanhu vakale vehena etilo lasha. Onghee keshe umwe naitavele ashike kutya epangelo nande nalikale lii, oshidulife eshi kaapena epangelo. Tate Kalunga itatambulako omapangelo aeshe opuunhu, ashike otanunine omapangelo okombadayedu omalalakano mawa okuxulifapo uulunde and nonghalo yokuhena oveta.

 

Vahapu ohava pula epulo e li kutya “ongahelipi hano fyee ovakrisite tuna okufimaneka oveta ngee omapangelo etu ka ena uyuuki?” “ile oshike tuna okuningapo ngee twafa tuudite kutya epangelo letu kalina etilo KAlunag?” ombiibeli oyetupa elombwelo tali ti “ natutambuleko elelo lepangelo” ²Ohatu indilile Eehamba adishe oshoyoo ovapangeli aveshe  kutyaa natukale tuna okukalamwenyo kuna ombili nengungumano metiloKalunga, nomeenghedi diwa dafimana (1 Timoteus 2:2). Natudidilikeni oshitya eshi “ etambuleko/efimano” ihashi longifwa shaashi ovaitaveli otashikala shidjuu kuvo mkokutambulako keshe elombwelo talidi kepangelo. Okukala tolelwa itashiti kutya kala wuudite inofimana/uli pedu kuvakweni shaashi ovaitaveli ovalomwela velilele voovene netilo Kalunga (Eph 5:21). Onghee hano elombwelo eli otashidulika lika lili mondjila/layuka ile taliteyapo ongushu yovakrisite ava veliyamba vafimaneke omalelo eehenouyuuki.

 

Oshayela kutya epangelo kalina uyuuki, ashike ¹³ohasheeta ngahelipi ukale wahafela eshi shiwa? (1 Petrus 3:13) shaashi ¹⁴nande ukakle tomono iixuna molwashi toningi eshi shili mondjila natango owayambekwa ashike (1 Petrus 3:14). Omwiitaveli ngeenge tahepa molwa krisistus, okushi eshi taningi. ¹⁹osheshi osho efilo nghenda ngeenge pen na ou ta humbata oudjuu omolwoliudo laye la dama Kalunga, eshi ta hepekwa I na ningasha. ²⁰osheshi openefimano lashike, ngeenge tamu lididimike eshi hamu dengelwa omanynauno? Ndele ngeenge tamu lididimike eshi tamuhepekelwa oilonga yeni iwa, osho onghenda koshipala shaKalunga (1 Petrus 2:19-20).

 

Shima ashike hatushiningi itatu likale kristus , alushe natukondjifeni tulongele kumwe nepangelo oshoyoo ovakwataeli komesho vetu. ⁵²opo nee jesus okwati “ shunamo ehonga mukonda osheshi keshe ou takwata kehongamukonda otafi kehongamukonda (Mateus 26:52). Eshi itashiti kutya ohatukatambulako omilanduveta davo dinasha nashi tavaningi.ovakriste ovelilepo okukwatela po uyuuki wombiibeli momifyuululwakalo edi itadilongele kumwe omanga yoo tavayandje efimano louleli.

 

Kalunga oye takala talele oivilo yovanhu yee oye alushe takala teiwilike. Pefimbo tuu lafaafana otamangulula ovanhu vahoolole eshi vahala voo valandule ondjila ei vahala kulandula. Eshi otashiti Kutya Kapena ou Taningi omupresident, ominister,ile ohamba inashidja kehalo la Kalunga. Shoo itashiti kutya ngeege una eenghono dokulela papolitika oKalunga mwene edikupa.Ombiibeli oya ifana ohamba Nebuchdnezzar omupiya waKalunaga- ⁹ohandikatuma ohamba yange Nebuchdnezzar,omupiya wange (Yelemiya 25:9). Oshilipo nale kutya eshi itashi holola kutya yee omunhu waKalunga. Ashipeya inatu lineekela omapangelo etu ndele otuna okulineekela Kalunga.⁵ngeenge owahala oku mona eke lakalunga, nomutima woye aushe lineekela omwene inoli ameka keendunge doye mwene. ⁶mukeshe eshi toningi mushiiva meendjila doye opo yee ota ka ukifa omalila oye (Omayetumbulo 3:5-6). Ohatudulu okuulika elineekelo eli ngeenge hatu litula kumwe nepangelo mokufuta oifendela, mokukufa ombinga moinyangadalwa oshoyoo okufimaneka oveta, ndele nee eshi itashit kutya natukale twafa tuhena ovapofi. Inodimbwa kutya enghono daava tavalele otadilelwa keenghono tadidi pombada nokepangelo la Kalunga. Keshe tuu moshivilo shonumba omalelo aa avali tama ka nanafana , kristus okuna ashike okufimaneka kalunga ponhele yovanhu. ²⁹ndele nee Petrus novApostoli ovatya ngaha “natufimanekeni Kalunga ponhele yovanhu” (Oilonga Yovayapostoli 5:29).

 

Jesus oye omukwateli komesho muwa. Ngeenge nee otwahala etu kwatele komesho, natu li tulei mo muye ponhele yokukala ashike hatupopi. Ngeenge otwa pewa oshinakuwanifwa shokukwatela vakwetu komesho, natu vafile oshisho nandee nee okulidipayela po. Otu na oshinakuwanifwa sha Kalunga shokukala eembangi nokuhonga ava hatulele.

 

Okukala omupangeli muwa ngaashi Josua, lilongekida okukala hopwiikine, nokukala una okayambu konghanga ngeenge Kalunga apopya.Shama twakala tuna omalombwelo aye, natweende nao. Ovaleli ovanaenghono ohave limonikila mudiinini wavo nomokulandula Jesus tete. Okukala omuleli omutili Kalunga, kashifi eike okukala todimbulukiwa ile shima ashike umumghona ndele nee otashipula okokala hodilaadila, holongo nuudiinini, una omukumo ove iho sholola. Kapena ekufile po molwaashi tolongo noudiinini. Opo nee ulele ovanhu, owapumbwa okulandula ondjila yaJesus mokukalamwenyo kwoye.

 

Epangelo la Namibia olina oitukulwa ili itatu ngaashi: oshitukulwa shokweetapo eeveta, oshitukulwa shokutokola eeveta noshitukulwa shokutalulula eeveta. Keshe oshitukulwa oshina oshinakuwanifwa shasho meyukililo ashike aishe ohai eta po epangelo limwe alike. Kalunga oye, xee, nomona nomepo iyapuki. Kakuna ookalunga vatatu ashike okuna ashike Kalunga umwe eli moitukulwa yopaunhu ili itatu (xee, omona nomepo iyapuki). ⁷Nomhepo oyo tuu tai mu hepaulula osheshi omhepo oyo oshili. ⁸Ngeenge ohatu itavele ehepaululo lovanhu hano ehepaululo laKalunga olo tuu olo eshi ahepaulula omona (1 Johaness 5:7-8). ¹⁴Onghee hano ombili no hole ya Kalunga nuukumwe waye womepho iyapuki nai kale nanye (Ovakorinto 13:14).

 

¹¹Ndele yee okwayandja vamwe vaninge ovayapostoli navamwe vaninge ovaxunganeki navamwe ovaevaengeliste navamwe ovafita navamwe ova longindjovo. ¹²Opo a longekide ovayapuki va kale va wana va pwa moshilonga sheyakulo okutunga olutu lakristus. ¹³Fiyo fye atushe ohatu hange oukumwe womeitavelo nomeshiivo okushiiva omona waKalunga tu ninge ovakulunhu twa kula, twa fika kewano louyadi wakristus (Ovafeeso 4:11-13).

 

Kalunga okwakwatela ovanhu komesho alongifa omikalo dayooloka dokulela. Efikilo lakeshe omuleli inali li kolelela komikalo edi talongifa, kuunongo, keedula ile keenghono, ashike odelikolelela kokula una ohole nokokula weliyandja ku kalunga. Okukala omuleli woshili, okukala wapitika Kalunga akwetele komesho oinakuwanifwa yoye aishe, uunongo woye osho yoo omahalo moye.

 

Iilonga yKalunaga kombada yedu ohaipitile movanhu vaye. Oinakuwamifwa yovafita, ovayaostoli, ovapolofeti, ovaengeliste novahongi ovena oshitukulwa shafimana mokuninga olulutu lwopaukrisite lilonge nawa. Keshe umwe e li molutu lwopaukriste okuna oshinakuwanifwa. Oshitukulwa hano osho oshi li le po okuyukifa olutu lwopaukriste lilonge momaano alo. Hakeshe umwe aifanwa aninge omufita, omuyapostoili nosho tuu ashike keshe umwe ondjovo yakristus. ¹⁴Vahapu ovaifanwa ashike ovanini vahoololwa (Mateus 22:14).

 

 

Omuyapostoli  

Shinguba wakeshe omunhu uuyapostoli shaashi ohadulu okuningasha momaano aeshe atano. Oshitya omu apostoli otashiti omutumwa ou atumwa noshinakuwanifwa sho kuyandja eenghundana diwa. Onghee hano ovalanduli aveshe vakristus ovaifanwa ova apostolic.

 

¹⁸Ndele Jesus okwe uya kuvo, okwe va lombwela ndele ta ti “ame onda pewa eenghono adishe meulu nokombada yedu. Indeni hano ka ningeni ovanhu aveshe ovalongwa vange, noku va shashela medina laxe nolomona nolomhepo iyapuki. Noku va longa okudiinina aishe ei nde I mulombwela ndele tala ame ondi li pamwe nanye omafiku aeshe, fiyo okexulilo lefimbo lounyuni” (matues 28:18-20).  ¹⁵Ndele hano omgaelipi omumhu tau difa ngeenge atumwa? Ngaashi shashangwa: “eemhadi odafewa ngaelipi daava havudifa onghundana iwa” (Ovarooma 10:15).

 

 

Ovaxunganeki

Omuulikimunwe konyala yomunhu owakalela po exunganeko shaashi ohauyandje uuyelele. Omuxunganeki omunhu ou hapopi oshili shaKalunga  neendjovo daye. Ihapataneke omaulikilo akalunga. Ohadulu oku poxunganeka vakwao opo atunge po ongeleka osho yo omufita wongeleka.

 

¹³Micaiah okwa ti “manga Kalunga oko eli, keshe eshi talombwelenge ohandikeshi popya (2 Ovakorinto 18:13).

 

 

Evaengeliste

Omunhwe wopokati konyala yakeshe omunhu owakalela po evaengeliste shaashi oule udule dikwao. Omuvaengeliste omunhu ou ena oshinakuwanifgwa sho ku paafana eendjovo diwa kwaavo inave diuda. Ohaveshiningi nee tashipitile mokuudifa nomokuhongafana. Ohava kala vena omikalo diwa osho tashiti kutyua ohava nghonopeke uudiinini wovaitaveli ava vape.

 

¹¹Osheshi omushangwa otau ti: “keshe ou te mu itavele it aka fifwa ohoni”. ¹²Osheshi oye tuu ou omwene waaveshe nomuyandji woupuna kwaavehe ava tave mu ifana. ¹³Osheshi keshe tuu ou ta ifana Edina lomwene oye ota xupifwa (Ovarooma 10:11-13).

 

 

Omufita

Omunwe ou haudjala oringa owakalela po uufita shaashi owahombolwa kodi. Omufita omunhu ou halifa eengeleka. Eshi tashiti kutya ohava kala venako nasha neenghumbwe dopamepo dovakwaneongalo. Ovafeshini nee mokuudifa nokulesha eendjovo dombiibeli. Omufita oha unganenge eedi ngaashi naana omufita taamene eedi.

 

¹¹Aame omufita omuwa, omufita muwa tafile eedi daye. ¹⁴Aame omufita muwa , ondishi eedi dange needi dange odishiinge (Johaness 10:11 & 14). ¹⁵Eshi valya omusha jesus okwa tya nghaha kuPetrus simon “simon okaana ka Joona” ouholenge tuu? Ndele tati “heeno omwene” oushishi kutya ondikuhole “jesus okwemulombwela ngaha “lifa uudjona vange” (Johaness 21:15).

 

 

Omuhomgi

Okatikitiki konyala yomunhu keshe okakalelapo uuhongi shaashi ohakafikifa pamwe olutu lwopaukriste. Jesus oye kwali omuhongi muwa ou naana kwali ahokwa ovahingwa vaye  alushe. Oshihongwa shaye alushe okwali noshili nyaKalunga. Omufita omuka omutima muwa woku eta poluhaela ondjovo yakalunga nokulonga ovahongwa vakale tava lesha kuvoovene.

 

Indeni hano ka ningeni ovanhu aveshe ovalongwa vange noku vashashela medina laxe nolOmona nolOmhepo iyapuki, noku va longa okudiinna aishe ei nde I lombwela. Ndele tala ame ondi li pamwe nanye omafiku aeshe, fiyo okexulilo lefimbo lounyuni (Mateus 28 19:20).

 

Jesus okwa okwahonga ovanhu talongifa omaudifo, omafano oshoyoo noiningwanima. Okwalongifa uukwashili weitavelo ndele taanmen enghalmwenyo adishe dovaitaveli. Ehongo lakristus oletuulikila nghee tuna okulilongekidila onghlamwenyo yomouhamba womeulu. Onghee eshi otuna okushilingela paife manga tuli kombada yedu. Onghalamwenyo yaye oyali oshiholelwa shehongo laye. ¹⁸Ndelenee atushe ava hatu tale noipala ya tuvikululwa oshinge shomwene,ngaashi moshitengelelo, ohatu shikula tu fe efano tuu olo omoshinge shaye ngaashi ou omwene oye omhepo tashitula (2 Ovakorinto 3:18).

 

Kalunga okwalombwela ovanhu vaye valonge uunina vavo eendjila daye. ⁶Longeni uunona ondjila ei vena okulandula onghee opo nee nge vakulupa itavdimo vali (Omayeletumbulo 23:6).

 

⁴⁰Omupiya kedule omuhongi ashike keshe umwe ou a hongwa nawa otakakala afa omuhongi waye (Lukas 26:40).

bottom of page